Prav zanimivo bi bilo videti seznam
neobravnavanih zadev. Ena izmed njih je prijava našega svetniškega
kluba zoper Jankovića iz davnega leta 2010... In če je pri izjavah
"odstopljenih" vsaj kaj resnice, naj bodo konkretni in naj povejo, kdo
na njih pritiska, z imeni in priimki.
Mojca Kucler Dolinar
Komisija za preiskovanje koruptivnih dejanj ali komisija za prevzgojo politikov?
Kolumna Bernarda Nežmaha
2. december 2013 ob 21:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Kolektivni odstop protikorupcijske komisije je trenutek
streznitve. Odstopljeni pravijo, da so razočarani nad politično kulturo v
državi in nad tem, da imajo premalo ingerenc.
Toda, kaj
je funkcija KPK-ja: je to komisija za preiskovanje koruptivnih dejanj
ali komisija za prevzgojo politikov? Če pogledamo v bližnjo Avstrijo,
tam takšne komisije nimajo, toda pravosodni sistem je že pred časom
obsodil evroposlanca zaradi sprejemanja podkupnine na zaporno kazen,
medtem ko je nekdanji slovenski evroposlanec, ki je bil udeležen v isti
raboti, še vedno v fazi preiskovanja.
A poglejmo delovanje samega
KPK-ja. Po novem letu je izdal poročilo, v katerem je obtožil
koruptivnih dejanj Zorana Jankovića in Janeza Janšo. Istočasno pa je
sporočil, da Gregor Virant, Karl Erjavec in drugi parlamentarni
voditelji niso storili nobenih spornih transakcij. KPK je bil temeljit,
pregledal je tako osumljene kot nedolžne, torej tiste, zoper katere
sploh ni bilo prijav. Nekaj mesecev pozneje so mediji poročali o
korupciji ministra Gregorja Viranta, ki se je z Adrio Airways vozil z
orjaškimi popusti. Toda komisija v več kot pol leta zadeve sploh ni
proučila.
Spomladi je isti KPK objavil, da je odkril korupcijo v
primeru zaposlitve sina in hčerke dveh politikov SDS-a. Nekoliko pozneje
je prejel ovadbo zoper sina in hčer nekdanjega predsednika in
predsednika Vrhovnega sodišča, a je prej odstopil, preden se je o zadevi
izrekel.
Mesec nazaj je imel na mizi obtožbo zoper ministra
Stanka Stepišnika, katerega ministrstvo je podelilo subvencijo njegovemu
podjetju, toda njegov prvi odgovor je bil, da je na prvi pogled vse v
redu. Šele čez čas, ko so mediji in večina strank družno zahtevali
ministrov odstop, je naposled tudi KPK pri njem našel korupcijska
tveganja.
Odstopljena protikorupcijska komisija je sama očitno
ravnala protislovno in s svojimi odločitvami producirala sklep, da je
politično pristranska.
Toda problem KPK-ja presega njegove člane.
Če pogledamo zahodnoevropske države, je namreč očitno, da so prve
institucije, ki preganjajo korupcijo, sestavljene iz specializiranih
tožilcev, ki primere dobijo na sodiščih, ne pa komisija, ki jo izbere
vsakokratni predsednik države in izreka moralne obsodbe.
Bernard Nežmah, Studio City