Beg možganov – je že čas za alarm?

»Najraje bi se izselil! Če nimaš poznanstev, ne prideš nikamor!« so klici, ki jih je v zadnjem obdobju več in več. Zaskrbeti nas mora, da bi tudi pri nas prišlo do vse večjih izgub usposobljenih in talentiranih strokovnjakov. Iz podatkov Statističnega urada RS vidimo, da se je v letu 2010 iz Slovenije odselilo nekaj čez 3900 državljanov RS. To je dobrih dvesto več kot leta 2009. Največ se jih je preselilo v druge evropske države (Nemčija, Avstrija), od neevropskih držav pa največ v Združene države Amerike.

Vendar pa vprašanje odseljevanja ne sme biti le stvar najnovejše statistike. Da bi laže imeli pred očmi skrb za vsako »pametno glavo in pridno roko«, se moramo ozreti tudi v zgodovino. Spomniti velja na množično migracijo v drugi polovici devetnajstega stoletja in sicer od leta 1840 naprej, na drugi val izseljenstva med obema vojnama, na politično migracijo po drugi svetovni vojni in ekonomsko migracijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prav tako ne smemo mimo mnogih umorjenih intelektualcev, podjetnikov in kmetov v obdobju povojnega boljševističnem nasilja in velike skupine tistih, katerih potencial ni bil zaželen, ker niso ministrirali režimu enoumja. Nobena skrivnost ni, da so v tistem času po poti partijske knjižice dobivali delovna mesta na mestih izobraževanja in znanosti, na univerzi in v največjih javnih inštitutih. To je bila takrat »enakost za vse«.

Smo danes že v obdobju, ko veljajo enaki pogoji za vse z enakimi talenti? Ali se niso stvari po tem, ko smo dobili svojo lastno državo in vstopili v evropsko unijo spremenile? Kaj prinaša globalizacija?

Mednarodna mobilnost ljudi, posebej s področja znanosti in tehnologije, kot so znanstveniki, inženirji in strokovnjaki s področja informacijske tehnologije, je pojav, ki mu ne moremo uiti. Tu smo v konkurenci z drugimi državami. So države zmagovalke in so države poraženke. Bolj atraktivna je država, bolj se bo kazalo, da je družba temelječa na znanju. Imperativ družbe temelječe na znanju je koncentracija človeških virov, ter spodbujanje in rast konkurenčnosti. Kot lahko vidimo, niti v prvem, še manj v drugem, Slovenija v zadnjem obdobju ni bila uspešna. Kako bi potem bila mamljiva za tuje strokovnjake!? Pomembno namreč je, da če že prihaja do izseljevanju domačih strokovnjakov, te nadomestimo s tistimi, ki se preselijo v našo državo. Skratka, da imamo pozitivno bilanco.

Letošnji padec Slovenije na lestvici globalne konkurenčnosti za 12 mest, ni ravno referenca, ki bi nagovarjala tiste z visokimi cilji domače ali tuje strokovnjake in znanstvenike. Sploh ker je priložnosti vse več in več. K mobilnosti se spodbuja že mlade v okviru študija preko programa Erazmus. Mladim diplomantom je preko različnih štipendij, ki jih razpisujejo tuje institucije, izobraževalne ustanove ali podjetja, omogočeno nadaljnje izobraževanje. Lovci na glave (head hunter-ji) iščejo perspektivne strokovnjake, ki imajo znanje in sposobnosti ter so pripravljeni delati. Zakaj bi izpuščali priložnosti?

Med vzroki, ki jih navajajo tisti, ki se izselijo iz Slovenije, so najpogosteje omenjeni: možnost večjega zaslužka, boljše delovno in raziskovalno okolje, boljše karierne možnosti. Prav slednje je še posebej izrazito na akademskem področju. Medtem, ko se naše fakultete povečini še vedno držijo rigidnega sistema zaposlovanja, najboljše tuje univerze vabijo obetavne strokovnjake, da se jim pridružijo. Tudi mnogi Slovenci. Enkrat bo potrebno splošno zavedanje, da so uspešni posamezniki blagoslov za narod. To se kaže v večji inovativnosti, produktivnosti, znanstveni propulzivnosti in gospodarski rasti države. Prav profesorji in visokošolski učitelji so tisti, ki imajo z vplivi na mlade v rokah vzvode za oblikovanje celotne družbe.

Če želimo izogniti večjemu valu odliva znanstvenikov, v prihodnje ne bo šlo brez povečevanja sredstev vloženih v razvojno-raziskovalno dejavnost. Slovenija je v letu 2010 namenila za razvojno-raziskovalno dejavnost (RRD) slabih 218 milijonov EUR državnih proračunskih sredstev, kar je 11 odstotkov manj kot leto prej. Prav tako pa je potrebno zagotoviti manj zbirokratiziran, vendar kakovosten nadzor na vloženim denarjem in napovedanimi rezultati. Edino to bo spodbuda za uspešnejše, tiste z dosežki, saj vztrajanje na povprečnosti in plačilu po uravnilovki – v smislu načela šefov »da se nikomur ne bom zameril« deluje nestimulativno in na dolgi rok povzroča dvoje upad motivacije in s tem manjše učinke ali pa odhod drugam. Ne eno ne drugo ne prinaša koristi.

Seveda ima mobilnost tudi mnoge pozitivne plati. V fazi izobraževanja izkušnja tujine študentu prinese nov pogled na izobraževalni proces, nova znanja in izkušnje, novo socialno mrežo, soočenje z drugačnim kulturnim okoljem ter mnogokrat boljše pogoje študija in raziskovanja. Ta izkušnja mladega človeka obogati in vpliva na njegovo osebnostno rast in osamosvojitev. Večina naštetega velja tudi za tiste, ki se za selitev odločijo že po vstopu na trg. dela.

Nedavno končana raziskava Beg možganov med raziskovalci s posebnim ozirom na absolvente programa mladih raziskovalcev in programa mladih raziskovalcev za gospodarstvo (M. Bevc, M. Ogorevc, K. Koman) kaže, da se je struktura emigrantov v obdobju 2004-2009 v primerjavi z obdobjem 1995-2004 spremenila v mnogih smereh. Po vključitvi Slovenije v EU so bili emigranti v povprečju mlajši (povprečna starost je bila 37 let, prej 39 let), bolj izobraženi, povečal se je delež žensk (na 43 odstotke iz 40 odstotkov). Glede na vrsto organizacije iz katere so odšli v tujino, pa se je zelo povečal delež tistih iz visokošolskih ustanov ter iz podjetij in gospodarskih družb.

Odgovornost politike je da vzpostavi mehanizme od spodbujanja vlaganja v raziskave in razvoj do kariernih centrov in centrov odličnosti. V koliko strokovnjaki vseeno ostanejo v tujini, ali pa so tam kot potomci Slovencev rojeni, mora država s svojimi vzvodi spodbujati »kroženje možganov« od vključevanja v skupne projekte, pomoči pri evidentiranju in vzpostavljanju stikov z izseljenimi strokovnjaki ter nadgradnjo že vzpostavljenih baz (bank) podatkov. Pri tem pa finančno spodbujati tiste vladne in nevladne organizacije, ki imajo na tem področju že kaj pokazati. Vredno si je prizadevati za prav vsakega posameznika fizika, biologinjo, računalniškega strokovnjaka, medicinsko sestro, strojnega inženirja… Mojca Kucler Dolinar