Čeprav so si na ljubljanski mestni občini že pred leti zadali cilj, da preprečijo čezmerno razraščanje japonskega dresnika in ga poskusijo čim bolj izkoreniniti, ta invazivna tujerodna rastlina v mestu ostaja trdovraten problem.  

Svetniški klub NSi Ljubljana opozarja meščane, da je to invazivno rastlino mogoče najti praktično povsod. Prisotna je na številnih travnikih, pokošenih zelenicah, zapuščenih površinah, ob vodotokih, otroških igriščih, ob robu gozdov in peš poteh.

Otroško igrišče na križišču Kamnogoriške ceste in Ceste Andreja Bitenca, križišče Štepanjskega nabrežja in Štepanjske ceste ter park med Klunovo, Jana Husa in Povšetovo ulico na Kodeljevem so le nekatere lokacije, za katere so občani mestne oblasti prek portala Pobude meščanov v zadnjih dveh mesecih obvestili, da se tam razrašča japonski dresnik.

To do dva metra visoko zelnato trajnico z belimi cvetovi so pred približno dvema stoletjema z Japonskega pripeljali Nizozemci, ki so jo po vrtovih in parkih sadili kot okrasno rastlino. Ker za razvoj rastline zadošča že zelo majhen košček korenike, se je iz vrtov hitro razširil v naravo. Rastlina danes spada med sto najbolj invazivnih rastlin sveta in je škodljiva za druge, predvsem avtohtone rastline.

V Sloveniji naj bi japonski dresnik korenine najprej pognal v Celju, kmalu zatem pa še ob Bohinjskem jezeru in v Ljubljani. Podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili, ali so katera območja v glavnem mestu danes bolj izpostavljena japonskemu dresniku, na občini za zdaj še nimajo, vendar v prihodnje nameravajo popisati vsa nahajališča.

Po poročanju časnika Dnevnik so se na Oddelku za varstvo okolja lani odstranjevanja japonskega dresnika lotili predvsem na dveh lokacijah, za kar so odšteli skupno nekaj več kot 13. 500 evrov: na nabrežjih vodotoka Pržanec znotraj Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na občinskih zemljiščih med Koseškim bajerjem in izlivom v Glinščico so ga tudi šestkrat pokosili, ter na grajskem griču. Prav na grajskem griču so pred tremi leti vzpostavili poseben laboratorij na prostem, ki je bil namenjen testiranju različnih metod odstranjevanja japonskega dresnika.

Če lahko posamične mlade rastline iz zemlje odstranimo z lopato, pozorni morami biti le, da v zemlji ne ostanejo koščki korenik in da izkopanih rastlin ne odložimo na kompost, je odstranjevanje srednje velikih sestojev že precej zahtevnejše. »Kot najuspešnejša metoda odstranjevanja se je izkazalo prekrivanje s črno gradbeno folijo, pri čemer do rastline ne pride sončna svetloba, rastlina pa ne more fotosintetizirati in počasi porabi svoje zaloge iz korenik, so pojasnili na občini. Kot uspešnega so izpostavili še postopek rezanja poganjkov vsakih štirinajst dni, s čimer se zmanjša rastišče, manjši pa so tudi novi poganjki rastline, medtem ko je bilo izkopavanje korenik brez prekrivanja najmanj uspešno.

Svetniški klub NSi Ljubljana poziva meščane k aktivnemu pristopu odstranjevanja japonskega dresnika, ambrozije ter drugih tujerodnih invazivnih rastlin.