Lidija Drobnič, častna članica NSi in častne predsednica Ženske zveze NSi, je s svojim življenjem
močno zaznamovala slovenski politični prostor. V oddaji Pričevalci lahko
slišimo izpoved leta 1931 rojene Lidije Drobnič, ki nam ponuja vpogled v
življenje predvojne uradniške družine, ki je največ hudega doživela med vojno
in zlasti po njej, ko so komunistične oblasti 18-letno Lidijo zaprle v
taborišče Verdreng na Kočevskem. Oddajo si lahko ogledate tukaj.
Lidijin oče, ki je bil avstrijski častnik in pozneje
Maistrov borec za severno mejo, je otroke strogo vzgajal. Mama, izučena
klobučarka, je po poroki ostala doma. Veliko so se selili, med vojno pa so
živeli v Ljubljani, kjer je Lidija doživela okupacijo in potem delovanje
Osvobodilne fronte ter pobijanje vidnih predstavnikov predvojnih tradicionalnih
strank. Pred domačo hišo so streljali tudi na Lidijinega brata, ki je bil sprva
privrženec Osvobodilne fronte, a je kmalu spoznal, da komunistično streljanje
Slovencev po ulicah ne vodi v osvoboditev. Krogla, ki je priletela iz sosednje
vile, ga je za las zgrešila, potem se je raje umaknil v tujino.
V šoli se je Lidija pridružila organizaciji, ki je med
dijaki in študenti širila demokratične ideje ter nasprotovala komunističnemu
režimu in njegovi represiji. Tam je spoznala tudi svojega moža Antona Drobniča,
prvega generalnega državnega tožilca po osamosvojitvi Slovenije. Režim je
organizaciji prišel na sled in poleg Antona ter številnih drugih so aretirali
in zaprli tudi Lidijo. V taborišču Verdreng, opuščeni kočevski vasi, je bila
priča strahotnemu mučenju in poniževanju: »Kričali so, da nas bodo vse pobili …
To je bilo ponižujoče, ampak nas niso strli,« se tega obdobja spominja Lidija.
Po poroki z Antonom Drobničem je uspešno doštudirala pravo in bila med drugim
tudi odvetnica. Po demokratičnih spremembah se je z vso energijo predala
političnemu delu pri Krščanskih demokratih in pozneje Novi Sloveniji. Srčika njenega
življenja pa je bila vedno družina: štirje otroci, ki sta jih imela s pokojnim
možem Antonom, ter kopica vnukov in pravnukov, ki se med seboj odlično razumejo.
|