Jožef Horvat: Županovi prijatelji brez potrebnih soglasij do želenih investicij

sreda, 22.5.2019

Na Dvornem trgu 1 želi investitor s pomočjo novega inštrumenta, ki se imenuje Lokacijska preveritev, podkletiti stavbo in sanirati domnevno posedanje stavbe zaradi podzemnega toka vode. Objekt ni potresno varen, saj je zgrajen v letu 1850, zato predstavlja tudi varnostno tveganje.

Na majski seji Mestnega sveta MOL sem pripravljavce gradiva opozoril, da niso priložili soglasja lastnikov stanovanj na Dvornem trgu 1, iz katerega bi bilo razvidno, da soglašajo s projektom investitorja. Prav tako ni bilo priloženega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bilo pa je pripeto le pisno mnenje Ministrstva za kulturo.

Ni odveč poudariti, da želi investitor globoko poseči v območje, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik. V razpravi sem izrazil skrb nad pomanjkanjem strokovnih mnenj, ki bi morala biti priložena. V oči bode dejstvo, da v dokumentaciji Zavoda za gradbeništvo ni navedena interventna sanacija posedanja stavbe kot posledica talnih vod na območju Dvornega trga, ki naj bi bila posledica iztekanje vode iz vodovodnih cevi izpod nedelujoče fontane pred stavbo sedeža Univerze v Ljubljani, čeprav so pripravljalvci gradiva omenjen razlog navedli kot ključnega. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ima investitor soglasje tudi ostalih etažnih lastnikov v stavbi. Dodatna uganka ostaja tudi vprašanje, kam namerava investitor izseliti lastnike stanovanj v času podkletitve stavbe, da se ne bi ponovila zgodba Kolizeja. Spomnimo, v Kolizeju je zaradi nestrokovnih posegov prišlo do zrušitve stavbe in ogromne škode na zaščiteni stavbi.

Vsem nam je dobro poznana zgodba o razpokah in škodi, ki je nastala ob izgradnji parkirne hiše na Kongresnem trgu. Ni odveč pripomniti, da so se negativni vplivi pokazali daleč čez cesto na Uršulinski cerkvi. Kako bo izvajalec dosegel, da med gradnjo stavba ne bo razpadla, ko bodo želeli dvigniti s tal in izkopati prostor za nove temelje, ostaja neodgovorjeno. Prav tako sem v razpravi opozoril na možne negativne posledice in globoke razpoke, ki lahko nastanejo tudi na stavbi Slovenske filharmonije.

Kdor je gradivo dobro prebral, je opazil, da želi investitor v stavbi urediti tudi hotel, za kar je dobil blagoslov mestne uprave. Ta se ne ozira na mnenje prebivalcev centra Ljubljane, ki so zelo kritični do prevelikega števila tujih turistov.

Ob koncu razprave sem še poudaril, da investitor ne more zgraditi želenega prizidka k stavbi brez spremembe podrobnega prostorskega načrta, saj je zemljišče pred lokalom v lasti Mestne občine ter predstavlja javno dobro. Omenjeno zemljišče je dodatno zaščiteno, ker je oddaljeno od Ljubljanice manj kot pet metrov, kar po zakonodaji prepoveduje prenos stavbne pravice iz občine na zasebnega investitorja.

Svetniški klub NSi Ljubljana ni podprl omenjene lokacijske preveritve, ker predlagatelj ni podal ustreznih dokumentov ter ni zagotovil, da bo gradnja potekala skladno z zakonodajo.