"Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu, aleluja,” bi lahko bil zadnji, tihi vzklik pokojnega Mirka Kovača, na slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, na dan ko ste, dragi Mirko odšli od nas. Puščate nam neizbrisljiv spomin na Vas in na Vaše delo. V pogovorih, ki sva jih imela, ste razlagali svoje načrte in dejali, da bi radi, da "za vami kaj ostane”. Iz dejanj se je videlo, da to niste govorili iz samovšečnosti, temveč želje, da poleg sledi, ki ste jo pustili v vaše profesinalnem - poklicnem poslanstvu, pustite sled tudi na drugih področjih.  Sama osebno in prav tako somišljeniki iz kroga ljubljanske Nove Slovenije, pa tudi širše, smo Vas cenili in spoštovali. Bili ste nam navdih in vzor, predvsem tudi v tem, da ste imeli radi ljudi.

Gospod Mirko, Bog Vam je podelil mnogo talentov, ki ste jih skozi življenje odkrivali in razvijali v dobro širše skupnosti. Bili ste velik domoljub in tega niste skrivali. O tem ste javno govorili in pisali. Že kot študent ste opazili nemško krščansko demokratsko stranko in sanjali o tem, da bi nekoč imeli takšno stranko tudi v Sloveniji. Bojda se si dejali, če bo takšna stranka v Sloveniji, se boste v njo zagotovo včlanili. Na to ste sicer morali čakati več desetletij, ko ste se pridružili SKD-ju. Vaša načelnost je leta 2000 botrovala temu, da se postali ustanovni član Nove Slovenije.

Tudi sicer ste bili ves čas pri svojem delu temeljiti in dosledni, a vendar nikoli dolgočasni. V še tako resno razpravo ste znali vnesti ravno pravo mero duhovitosti, da ste poslušalce spodbudili k pozornosti, kdaj pa s tem razelektrili tudi kakšno napeto situacijo.

Svoje ime ste javno zastavili za vrednote krščanske demokracije in nikoli niste odrekli prošnji, da bi bili kandidat na volitvah, pa naj je šlo za lokalno ali državo raven. Ljudi ste znali nagovoriti na spoštljiv in prejeten način. Tega smo se lahko od Vas učili tudi mlajši, veliko mlajši tako po letih kot izkušnjah. Posebej sem Vam hvaležna za iskreno spodbudo in podporo, ki smo jo bili deležni.

Več mandatov ste opravljali funkcijo četrtnega svetnika v Četrtni skupnosti Golovec, kjer ste razbijali miselene prepreke vseh vrst. Tako ste na primer dosegli, da je župnijska Karitas Štepanja vas postala širše prepoznavna. Bili ste dolgoletni predsednik četrtnega odbora NSi Golovec in dolgoletni član ljubljanskega Mestnega odbora. Priznanja, ki ste jih prejeli, so le na simbolni ravni naša zahvala, ki še zdaleč ne more izkazati veljave Vašega dela. Niste se ustavili le pri besedah, temveč ste raziskovali, pripravljali simpozije in pisali o nasilju komunističnega režima, katerega posledice čutimo na številnih področjih, od medijev do sodstva, pa če si to priznamo ali ne. Svoj neizbrisen pečat puščate z doprsnima kipoma  bana dravske banovine dr. Marka Natlačena in dr. Lamberta Ehrlicha, ki ste ju domala v celoti finacirali sami.

Dragi gospod Mirko, Vaš zgled zvestobe slovenskim koreninam in krščanski veri, pa tudi pogum in delo nas mora navduševati tudi, ko ste Vi že deležni zasluženega plačila pri Nebeškemu Očetu. Bog lonaj za vse. Vsem žačujočim izrekam iskreno sožalje.

Mojca Kucler Dolinar, predsednica Mestnega odbora NSi Ljubljana