Gneča, zastoji, kolone, zamude…vsi ti izrazi najbolje opisujejo »najlepše mesto« na svetu, ki se je spremenilo v veliko popravljalnico cest in gradbišče. Seveda moramo hvaležno dodati tudi potrpežljivost vseh, ki se zadnje mesece počasi pomikamo po cestah in ulicah našega mesta. Ne vem pa, če k temu spada tudi potrpežljivost županovih sodelavcev, ki letos verjetno niso imeli prav sproščenih počitnic. In da ne bo pomote – ceste obnavljata tudi Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, ki pa ne moreta mimo dogovora z županom.

Občutek je, da župan ob zaključevanju svojega četrtega mandata misli, da za njim ne bo nikogar več, ki bi znal in želel karkoli obnoviti. Morda tudi misli, da bo težko zmagal ob ponovni kandidaturi, zato hiti podaljševati seznam opravljenih nalog, tudi tistih, ki jih je obljubljal že ob nastopu županovanja, pa še niso bile izpolnjene. Bolj kot se ta seznam daljša, daljši so tudi obrazi meščanov, ko iz dneva v dan nepričakovano obstanejo v koloni, ker ne sledijo več zaporam cest in križišč. Še na najkrajših ulicah, kot je na Vrhovcih cesta Pod jezom, stojimo v koloni, če želimo zapeljati na Cesto Dolomitskega odreda.

Prihodnji teden se bodo podaljšali obrazi tudi vsem tistim, ki bodo na ljubljanske ceste in ulice pripeljali svoje otroke in mlade na prvi šolski dan. Zavedati se morajo, da prihajajo v prestolnico, kjer je gneča očitno postala nekaj vsakdanjega!?! Župan sicer to vztrajno zanika in še vedno želi pripeljati promet prav v center mesta, do podzemne garaže pod glavno tržnico – naj razume kdor more!

Težko je narediti tako, da je prav za vse – to so v ponedeljek slišali stanovalci Murgel, ko so se pogovarjali z županom o postavitvi parkomatov, pa še o čem… V imenu vseh Ljubljančanov si želim, da bi župan spoznal, da je vse kar dela, le del njegove službe in ne posebni dosežki, narejeni prostovoljno in predvsem ne zastonj.