Na to vprašanje ni mogoče dati enostavnega odgovora. Očitno mu ustrezajo, saj so že Rimljani rekli: »Kdor
molči, se zdi da pritrjuje«. In molči vsa mestna oblast, oziroma do včeraj
zvečer (6. oktobra) vsa »velika mestna družina« ni uspela skupaj spraviti niti
enega stavka o drhali in uničevanju najlepšega mesta na svetu. Župan mesta, ki
bi moral biti prvi na braniku mesta heroja, se je herojsko umaknil v mestne
pisarne. Ko je imel priložnost pokazati kdo je župan glavnega mesta, ko je imel
priložnost pokazati svoj vpliv, če ga res ima, je tiho čakal, da ga bo kdo
povabil naj spregovori?!? Ali je na to čakala tudi vsa njegova služba za stike
z javnostjo? Kje pa so se učili komuniciranja z javnostjo?
Razen če… Razen če je tiho, ker mu vse to dogajanje ustreza.
Razen če ni v režiserski ekipi nekega scenarija, ki ga večina Ljubljančanov
noče poznati, še manj pa gledati. In mirno dopušča, da ta scenarij pišejo
čordići in stevanovići, da so pomembnejši, predvsem pa glasnejši od njega. Da
ljudje sledijo njim, namesto da bi županu. In se sploh ne zaveda, da to niso njegovi
volvci, ker sploh niso volivci, ker mu bodo obrnili hrbet, takoj ko ne bi več
prejemali socialnih transferjev, denarja za civilne iniciative, za takšna in
drugačna društva …
In zdaj, ko se je končno oglasil, se mu zdi skoraj
pomembnejša tema politično analiziranja stanja v Sloveniji in poziv na
predčasne volitve! Seveda ne podpira nasilja, noben razumno misleč človek ga
ne. Vendar pa v stanju, kakršno je v mestu in celotni državi, ni dovolj
povedati česa ne podpiramo, ampak predvsem kaj podpiramo in za kaj se
zavzemamo. In to naj ne bo samo levo izpeta fraza o predčasnih volitvah.
Tiha podpora je županu načela ugled in mu ga tudi to, kar je
zaenkrat povedal, ne more popraviti.
Za vedno bo v spominu Ljubljane ostal kot župan, ki je
zamudil čas, ko bi moral jasno povedati svoje nasprotovanje nasilju, ga
ustaviti in zaščititi mesto.
|