Mojca Sojar: Župana pogosto zanese, za kar bi se moral javno opravičiti

sreda, 15.5.2019

Ljubljana je tudi letos praznovala svoj praznik osvoboditve – vsaj tako se ta dan še vedno imenuje. Na Ljubljanskem gradu je praznik obeležila s slavnostno sejo Mestnega sveta, in sicer s podelitvijo priznanj, nagrad in naslova častnega meščana.

Za dodelitev naziva častnega meščana je Mestni odbor NSi Ljubljana letos predlagal gospoda Jožeta Strgarja, ki si, kot prvi župan glavnega mesta v samostojni Sloveniji, ta naslov zagotovo zasluži. Tudi letos je bila rdeča nit praznovanja na gradu partizanstvo, zato je tudi naziv častnega meščana pripadel partizanu Francu Severju Franti. Ker so igralci v naši državi očitno precej pomembni, je drugi častni naziv ljubljanske meščanke dobila igralka Ivanka Mežan.

Janković je prekršil vsa pravila protokola slavnostne seje, saj je bil njegov uvodni nagovor dolg skoraj eno uro. V govoru je zopet pohvalil svoje sodelavce, s čimer ni nič narobe. Jankovića ob nenapisanem govoru mnogokrat tudi zanese, saj začne hvaliti tudi tisto, kar bi bilo morda bolje zamolčati – da je ljubljanska mestna hiša edina, kjer imajo prostore tudi društvo LGTB, da se zelo veseli odprtja džamije in da je Ljubljana sprave ne potrebuje, ker jo je že dosegla. 

Zanese ga tudi, ko začne govoriti o svetli zgodovini našega mesta in domovine, o skrbi za partizane in partizanke ter njim posvečene spomenike. Ob tem nikoli ne pozabi zagrmeti: »Mi v Ljubljani ne bomo, ne moremo dovoliti spomenikov izdajalcem slovenskega naroda in jih ne bo!« Največji dokaz njegovega nespoštovanja etike in pietete pa je bil del govora, v katerem je poudarjal: »Mi gradimo pokopališča za vse meščanke in meščane in ne želimo, da se to politizira. Tiste kosti, ki so jih kopali in prekopavali po Kočevskem Rogu, teh na Žalah ne bo!«

Zaradi spoštovanja edinstvenosti funkcije župana glavnega mesta bi bilo zelo prav, da bi se za to svojo izjavo javno opravičil. Mislim, da njegovega opravičila še dolgo ne bo,  saj je na koncu svojega govora na slavnostni seji, ki ni bil ne slavnosten in še manj primeren za vse meščanke in meščane Ljubljane, ponosno povedal, da bo »še naprej  nosil rdečo majico in še naprej bo pel Hej brigade« in vse navzoče povabil na pohod, ki bojda kaže odnos Ljubljančanov do naše svetle zgodovine.