Za nami je petnajsta obletnica pridružitve naše države družini evropskih narodov. Ta nam je nedvomno prinesla vrsto koristi, vključno z evrom, Erazmusom, schengenom … Morda prevečkrat izpostavljamo slabosti in premalokrat prednosti - in tako se je v nas zalezel neki občutek, kako gre tudi v Uniji vse narobe.

Verjamem, da lahko skupaj z vami, dragi somišljeniki, tudi v prihodnje vzklikamo »DA« Evropski zvezi. Seveda pa tako kot na vseh področjih ostaja vedno vprašanje, kako naprej. Da bi nam šlo na vseh področjih – od migracij pa vse do digitalne varnosti – lažje, je najprej potrebno okrepiti sodelovanje med t. i. »Vzhodom in Zahodom«, med starimi državami Evropske unije in novimi. Širitev EU pred petnajstimi leti je bil velik izziv, saj je takrat vstopilo osem postkomunističnih držav. Zahod dejansko težko razume, kje so naše težave in od kod izvirajo. Demokracija se ne rodi čez noč in da bi dosegli pravo svobodo v delovanju medijev, sodstva, šolstva itn., so potrebna desetletja. Kako torej naprej?

V tem mesecu bomo in smo že slišali vrsto idej, razlag, vizij o tem, kako voditi evropsko politiko. Menim, da je najpomembnejše, da ljudje, ki nas bodo zastopali v institucijah Evropske unije, ostanejo v stiku z realnostjo, ne glede na to iz katere države članice prihajajo. Da kljub temu, da veliko časa prebijejo v zraku (beri: na letalih), stojijo z nogami trdno na tleh. Da imajo v mislih, da predstavljajo prav vsakega izmed nas in da tako tudi delujejo. Da se zavedajo, da njihove odločitve, njihov glas za ali proti, ne ostane za zidovi Evropskega parlamenta, komisije ali sveta.

In obratno: izjemnega pomena je, da naši lastni predlogi, ideje, zahteve ne ostanejo znotraj države članice. Izvoljeni predstavniki imajo dolžnost, da v Bruslju opozarjajo na skrbi in strahove državljanov držav članic in da se v njihovih stališčih, ne glede na njihovo starost, prepoznavajo tudi mladi, ki so še toliko bolj dovzetni za nezdrav (levičarski) populizem, s katerim se soočamo v tem času.

Zato ne nasedajmo tistim, ki želijo propagandna sporočila »prodajati« kot dejstvo. Pri izbiri poslancev za Evropski parlament naj nas torej vodita tako srce kot glava!